Ironman 70.3, St. Pölten (Avstrija), 30.5. 2010
To nedeljo sva se moja malenkost in Elvis Požek prvič preizkusila v daljši različici triatlona in sicer polovičnem Ironman-u. Ta obsega 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka oz. skupno 70,3 milj od koder naziv IM 70,3.
Triatlon je nekakšnja nadgradnja mojih maratonskih podvigov, saj mi je potem, ko sem leta 2008 Ljubljanski maraton odtekla z presenetljivim časom 3:18:03, zmanjkalo izzivov in poguma za kaj več. Zaželela sem si tudi več dinamike v treningih in seveda povratek na cestno kolo, na katerem sem preživela svoja najstniška leta. Tako je lansko poletje padla odločitev, ki se je minuli vikend spremenila v fantastično izkušnjo.
Tekma se je začela s plavanjem, ki je potekalo v dveh jezerih, med katerima smo odtekli še 200 m. Od vseh treh disciplin me je najbolj skrbelo prav plavanje, saj je to moja najšibkejša disciplina. Kljub temu sem uspela priti iz nje brez jezerske vode v želodcu in povsem sveža, ter v zame zelo spodobnem času. Na tem mestu se moram zahvaliti Petru Harnoldu iz ŠD 3šport, ki je potrpežljivo bdel nad mojimi plavalnimi treningi.
Kolesarska proga je ponudila vsega po malem, tudi vožnjo po avtocesti. Števec mi je večino časa kazal ne najbolj domače številke, kljub mislim na 21 km tek, ki je sledil. Povprečna hitrost je na koncu znesla več kot zadovoljivih 31 km/h.
Prehod na tek mi ni predstavljal posebnih težav, saj so bile noge po prvem kilometru že v pravem ritmu. Ker se je prehranska strategija v dneh pred tekmo in na kolesu izkazala kot dobra, sem polna energije z lahkoto odtekla dva kroga po St. Pöltnu in na koncu ugotovila, da sem mali maraton odtekla s časom osebnega rekorda (1:31:44), kar je še povečalo moje zadovoljstvo v cilju.
Dolge zimske priprave so tako več kot obrodile sadove, saj sva oba z Elvisom presegla svoja pričakovanja in z vsemi disciplinami opravila v 5:08:35 (Elvis) oz. 5:15:06 (Anita).