Ultra dolga in letos ultra težka Dirka po Slovenij 2010 je za dva člana TKD Sovice uspešno zaključena. Mitja in Toni z novo življensko izkušnjo.
V nedeljo 16. maja sta si Toni Žnidaršič in Mitja Rok izpolnila vsak svoje sanje, saj sta uspešno končala vsak svojo prvo Dirko po Sloveniji. Kot vemo je bila to najdaljša (nekaj obvozov) in najtežja (dež in mraz) dirka po naši deželi v njeni štiri letni zgodovini. Na štartu se je pojavilo 64 tekmovalcev od 72 prijavljenih, dirko pa je končalo 27 najbolj trmastih in zdravih. Že tu je čas za prvi aplavz obema Sovicama, 11. Toniju in 15. Mitji.
Toni Žnidaršič je med kolesarskimi brati in obrati nekaj mrmral o DOSu že kakšno leto nazaj. Njegovo veselje do kolesarjenja je tudi glavno gonilo naših nedeljskih tur, ki jim je dodal še svoje sobotne, pa petkove… pa svetkove. Vedno več je bil na kolesu, vedno dlje se je vozil… zopet, kajti kot nekoč treniranemu kolesarju mu slovenske ceste niso neznanka, bolj v veselje. Bolj zase in potihem je načrtoval nastop na ultra preizkušnji, treniral na kolesu vmes pa še tekal po suhem in na smučeh. Star, kultno rumeni bicikel je zamenjal s karbonskim lepotcem in od takrat dalje ni bilo dvomov, da Toni ne nastopi na DOSu. Vprašanje je bilo le, kako hitro.
Zanimivo je bilo spremljati tudi Mitjo Roka, saj je malo bolj redno začel kolesariti šele v letu 2009, prej pa je kolo uporabljal bolj za prevoz na slikanje rožic in metuljčkov. Spomladi je začel rovariti z gorcem, in se do poletja pripravil na izlet do Dubrovnika in nazaj. Medtem, ko smo drugi na podobnih izletih do Dubrovnika prevozili med 800 in 1200 km je Mitja prišel z izleta s 2500 km primorsko-dalmatinskih cest. Avgusta 2009 me je vprašal, če bi bil vodja ekipe na DOSu… vprašal sem ga kdo naj bi šel na ta DOS in seveda me je njegov odgovor šokiral, saj Mitja do takrat ni še nikoli ni peljal specialke. Kaj sem hotel, nesrečniku, odgovoriti drugega kot, da lahko računa name in seveda tudi, da naj premisli in malo prespi. Mitja ni odnehal in dober mesec po nakupu prve specialke je že doživel čelno srečanje s pijanim avtomobilistom. Ponoči in 150 km stran od doma na Črnivcu. Kolikor ga je to ustavilo toliko hitreje se mu kasneje je življenje zavrtelo v smer spoznavanja cestnega kolesarstva, novih prijateljev in opreme. V najhujšem mrazu to zimo se je naokoli bahal s super-duper karbonskim biciklom in grele so ga misli na svoje cilje in želje, na veliko kolesarjenja in na DOS. Mimogrede, kolo mi je pripeljal pokazat na dom nek zimski večer pri -17°C (minus sedemnajst) in nisem imel občutka, da je to opazil. No, vse se je izšlo, kot se je moralo zgoditi, in do 15. maja je Mitja zbral dovolj treningov, ljudi, opreme in bil z glavo izključno na svoji dirki.
Bil sem torej v spremljevalni ekipi Mitje Roka, zato bom na kratko povzel njegovo pot od Postojne do Postojne.
Do štarta je bila veselica. Na enem kupu smo se zbrali bežni znanci, Andreja, Izak, Rok, Matic, David in jaz, drugi kup pa je bila oprema iz vseh vetrov. Vso smo usposobili ravno dovolj hitro, da je šel tehnični pregled skozi bp. Svoje je tu nepričakovano in izkazalo se je, da nepogrešljivo, prispeval Dušan iz www.mojkombi.net, saj smo bili pomirjeni šele ko je iz zvočnikov na kombiju zaigrala muzika. Nemirni smo tiho in hitro opravili še tisoč in eno stvar, da smo bili popoldan mirni v Postojni čakajoč štart. Del ekipe je pospremil Mitja in Tonija na glavnem trgu, drugi del pa je Mitjo pričakoval v kombiju. Oba, še posebej Mitja sta doživela najglasnejšo vzpodbudo na štartni modni pisti. Tu so svoje naredili primorski kolegi, Matevž, Sebastjan, Maja, Gorazd. Začelo se je potovanje v neznano, za vse v Mitjevi ekipi. Vse smo se učili sproti in zadeva praktično do konca ni postala rutina, saj so se razmere spreminjale prehitro. Mitja je izpolnjeval svojo nalogo odlično. Ni ga ustavil dež, mraz, niti klanci, veter, enolična glasba, niti noč. Peljal je klub temu, da je bil prehitevan, vedno bolj utrujen, ožuljen, zategnjen, sit vsega, zmeden, pa moker in moker in moker in moker. Če ti je že tu težko brat to pisanje pomisli, kako se je 1231km vleklo njemu 
Kljub trudu ekipe, da bi mu nudili vso podporo, ki jo je potreboval, so bile razmere predvsem zaradi vremena vse težje. Okvara dela električne napeljave v avtodomu, zadnje feltne njegovega kolesa, svetilk in nekaj malenkosti so bile v primerjavi s stanjem Mitjevega duha in telesa postranskega pomena. Take težave smo rešili, njega pa so rešile izkušnje Sebastjana in Matevža, ki sta se pridružila po prvi tretjini proge. Motivacija je narasla, samozavest vseh nas tudi in druga noč je minila s 40 minutnim spancem. Kasneje se je izkazalo, da je bil prvi in zadnji. Sledile so resne krize z bolečinami in zaspanostjo a Postojna je bila vse bližje in vera v uspeh vseh nas vse močnejša. Pridružile so se mu glasne navijačice, Maja in Nataša, pa kolesarski prijatelji našega društva in ko je zapeljal na domače ceste, čez domačo vas, ga je pognal adrenalin in kljub 1100km podlage zadnjo etapo odpeljal najhitreje med vsemi udeleženci DOSa! To je bila pikica na i velike zmage in izpolnitve njegovih želja. Veselje in zadovoljstvo vseh nas je bilo veliko. Ker smo ga delili iskreno med seboj še toliko večje. Mitja je ob preseganju samega še dolgo žarel od veselja, no, njegove noge pa od bolečine 
. Ampak, kot pravi Matevž »šta ne ubija – jača«.
Kako je pot videl Mitja, je podrobneje opisal na svoji spletni strani.
Toni je svojo dirko začel počasneje, se s krizo srečal že zelo zgodaj, na Vršiču, a jo premagal in upravičil status specialca. Tempo je stopnjeval, ko je bilo večini najhuje in suvereno končal svoj prvi krog po Sloveniji. Tudi on je utišal dvomljivce in si z dosežkom postavil mejo, ki mu predstavlja nov izziv. Verjamem, da jo bo nekoč znova presegel.
Krajev, časov in rezultatov se spomnim bolj medlo, to je stvar statistik (tukaj in tukaj), a podatek, da sta se oba vrnila v Postojno znotraj limitov in zdrava je glede na razmere in več kot polovični osip sotekmovlcev odličen dosežek. Iskrene čestitke obema! Če bi bimel kapo, bi jo dal dol 
Naj navedem še sponzorje, ki so jima pomagali na Dirki po Sloveniji:
Toniju so pomagali:
GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA, SIMBIO d.o.o, SIMPTOM TRGOVINA NA DROBNO S KOLESI TOMAŽ ŠUBIC s.p., FRIZERSTVO BARBARA s.p., LOGO d.o.o. in DUEM d.o.o. (očala mormaii)
Mitji pa:
AS Art, ALPA, Mojkombi.net, Frizeraj Polona Kozinc s.p., SENEL Hrušovar Mojca s.p., GO-RO LIV, Sitemi IN ES
p.s.
od dirke je že nekaj časa in člani kolesarske ekipe Sovice smo se po nedeljski turi zbrali na pikniku pri Piletu in dosežka primerno zapili… no vsaj tako se reče, pijan pa ni bil nihče
