Slivnica, 1114 m, 3 vzponiZa podroben ogled vzponov in profilov uporabite Geopedio.
Zgornji 3D model je izdelan prav tam.

Opisane so tri poti na goro čarovnic, ki je odličen poligon za rekreacijo skozi celo leto. Veliko je še variant omennjenih poti in še kakšna vmesna se najde a opisal bom le orisane.

CERKNIŠKA smer:

– dolžina: 3,6 km
– višinska razlika: 530 m
– predviden čas vpona: 40min do ure in pol ter malo manj za spust

– lahko prehodna čez celo leto; nizka težavnostna stopnja

Pot se začne za kegljiščem in se vzpne med grmičevjem do borovega gozda, kjer je prvi strmi del. Konča se po prvem kilometru, ko se vtirite na široko pot ob vrhu Gradišče, potem pa strmina popusti. Pot se znova blago dvigne šele ko pridemo na prve pašnike sredi katerih se pohodniku že razširijo obzorja. Na vrhu drugega hribčka, tik pred ti. štalami (letnimi hlevi) se že vidijo skoraj vse slovenske alpe, Trnovski gozd in Nanos, Javorniki in Snežnik. To je ena od najlepših razglednih točk na poti in na celem pobočju Slivnice. Od tu dalje nam Cerkniško jezero skoraj ne uide več izpred oči. Uzremo že Dom na Slivnici, vrh pa se skriva za gozdom pod njim. Ko prehodimo ravnino mimo štal se še zadnjič vzpnemo in v nekaj minutah smo pri koči, do vrha pa nas loči le še 30 višinskih metrov označene in ponavadi dobro uhojene poti.
Vrnemo se lahko po isti ali eni izmed variant te poti, saj jih je kar nekaj prepredenih po zgornjem delu slivniškega grebena.

MARTINJSKA smer:

– dolžina: 1,6 km
– višinska razlika: 500 m
– predviden čas vpona: 30min do 1:10 ter 40min za spust

– manj vzdrževana a označena pot; najbolj strma pot na Slivnico

Pot lahko začnemo sredi Martinjaka ali pa se do vznožja podamo po stari cesti med Cerknico in Grahovim. Začetek orisane poti je prav na tej makadamski cesti. Pot je najbolj strma in direktna izmed opisanih treh in zaradi odmaknjenosti tudi najmanj vzdrževana a prehodna skozi vse leto. Cel kilometer poti poteka po gozdu, večinoma kar neposredno naravnost navzgor ali v blagih cik-cakih. Ko pridemo na plano je pod nami Cerkniško polje in odpre se lep pogled na Snežnik, Javornike in Nanos. Po travnati strmini nas pot vodi do kotanje, nad katero ob ugodnem vremenu vzletajo padalci. Nato se po goličavi pne naravnost na vrh.

Vrnemo se lahko tudi po Grahovski poti ali Cerkniški od koder se na izhodišče v Martinjak sprehodimo po stari makadamski cesti pod Slivnico. Vračanje po Martinjski poti je sicer najhitrejše a najnapornejše za kolena.

GRAHOVSKA smer:

– dolžina: 2,8 km
– višinska razlika: 530 m
– predviden čas vpona: 40min do 1:20 ter 40min in manj za spust

– označena in prehodna pot; mestoma strma a nezahtevna pot

Pot začnemo na obrobju vasice Grahovo, ko se podamo ppo širokem makadamu čez travnike in njive. Ko prispemo do stare ceste, k vodi v Cerknico, jo prečkamo in zavijemo desno v hrib. Pot je le mestoma strma in predvsem na začetku široka. Do stičišča z Martinsko se pne v nekaj začetnih serpentinah, zaradi česar ni tako strma kasneje pa se bolj postavi po koncu. Tudi ta nas večji del poti vodi po mešanem gozdu in se na višini 1015 mnv združi z Martinjsko. Zadnjih 100 višinskih metrov, ko stopimo na travnato goličavo je opisanih pri Martinjski poti.

V Grahovo se lahko vrnemo tudi po cesti, kjer poteka naš Tek na Slivnico. Dolžina takega spusta je 9 km in v povprečju zahteva dobro uro časa.

 

Slivnica je vabljiva v vseh letnih časih in nekateri kar tekmujejo v številu vzponov na leto. Izkoristimo opisane poti za redno rekreacijo v čudoviti naravi. Po cesti iz Grahovega in iz Cerknice je možen tudi vzpon praktično z vsakršnim kolesom, le pozimi se pozanimajte ali so ceste splužene ali ne.
Nekaj informacij o poti na Slivnico je na voljo tudi  na naši strani tradicionalnega Teka na Slivnico.