Pozdravljeni!
Moj velik hobi je igračkanje s številkami, zato bi vam rad predstavil eno zgodbico o našem ultra maratonskem kolesarju ROK Mitji.
Mitja se je letos že tretjič udeležil naše najdaljše kolesarske dirke DOS RAS EXTREME. Lanskoletno vrhunsko uvrstitev na osmo mesto je letos nadgradil s sedmim mestom. Po občutkih po pripravah se je Mitja čutil še boljši kot lani, zato so bila vsaj z moje strani, govorim kot vodje ekipe, pričakovanja še nekoliko višja, kar posledično glede na lansko leto pomeni nekaj sprememb v taktičnem smislu.
Mitja se je odlično vozil vse do Koroške, ko smo kot ekipa imeli vse pod nadzorom. Seveda pa se na dirki dolgi 1187 km lahko zgodi tudi kaj nepričakovanega. Mitja je na Koroškem zapadel v hudo krizo, bil je lačen, pa ni mogel jesti. Padel je tudi mentalno, pritekle so tudi solze. Enostavno smo se morali ustavit, da se je Mitja malo usedel in vlegel. Na srečo smo v bližini našli pekarno s svežimi pekovskimi izdelki. Malce kruha, pizze in vode je po 45 minutnem postanku Mitjo ponovno spravilo na kolo. Ura do dve zmernega tempa in Mitja je bil na Štajarskem že spet pravi.
Nočna vožnja po Prekmurju nam je za razliko od lahskih 11 minut spanja letos vzela nekaj minut več. Po prvem 13 minutnem počitku je Mitja po dveh urah ponovno malce čudno vijugal po cesti, zato smo mu namenili še 7 minut spanca.
Sedaj pa je čas za mojo zgodbico. Na Gorjancih, ko smo bili deveti z nekaj minutami zaostanka za sedmim mestom, sem bil prepričan, da slabši od sedmega mesta na koncu ne bomo. Zakaj? Mitja je bil takrat tisti pravi, glava je bila pozitivnih misli, položaj na kolesu brezhiben, pedaliranje tekoče, pred nami pa je bila še etapa Nova vas – Postojna, ki gre seveda skozi Grahovo. V Črnomlju smo sicer zaradi manjšega navigacijskega kiksa izgubili približno 7 minut, sledil je odličen tempo čez vse klance do Bloške planote, potem pa se je začelo. Malce pred kontrolno točko številka 11 je Mitja slekel vetrovko, katero je imel oblečeno zaradi dveh kratkih neurjih v Kočevju in Sodražici, zaradi nekoliko nižjih temperatur je na roke navlekel rokave in tako prispel na TS 11. Po dvosekundnem postanku za podpis je šlo zares. Ura je bila natanko 18:00. Tempo v klanec okoli 25 km/h. Spust 60 – 70 km/h. Bližali smo se Grahovemu. Nepregledna množica ljudi na obeh straneh ceste, bučno navijanje in transparenti, Mitja pa je po prometnih predpisih vozil točno 50 km/h skozi naselje. Občani so za našega Mitjo navijali tudi v Martinjaku, Marofu, Cerknici, Podskrajniku, Rakeku, Slivicah in na Uncu, pred Grahovim tudi na Bloški polici in Bločicah. Po spustu v Planino je sledil še znameniti vzpon po Kačjih ridah, kjer je števec v avtu le redkokdaj padel pod 30 km/h. Sledil je prihod v cilj v Postojni, ura pa je bila natanko 18:56.
Povzetek zadnje etape:
– dolžina: 36,7 km
– čas: 56 minut
– povprečna hitrost: 39,3 km/h
– posebnost: ogrevanje 1.150 km
– kdo: super Mitja, MITJA ROK, Grahovo, Slovenija
V spodnji tabeli so rezultati zadnje etape prvih desetih na letošnjem DOS-u. Res je, da so se nekateri med njimi samo peljali do cilja, večina pa je še vedno lovila kakšno minutko. Etapa med Novo vasjo in Postojno je dolga 36,7 km.
|
tekmovalec |
čas |
povprečna hitost |
| Strasser |
1:13 |
30,16 |
| Baloh |
1:32 |
23,93 |
| Ruff |
1:14 |
29,76 |
| Zotter |
1:11 |
31,01 |
| Fuchs |
1:10 |
31,46 |
| Ladler |
1:07 |
32,87 |
| MITJA ROK |
0:56 |
39,32 |
| Božak |
1:16 |
28,97 |
| Štucin |
1:09 |
31,91 |
| Rihtarič |
1:25 |
25,91 |
Zaključek: ???, kje ste znanstveniki?
Toni Žnidaršič
