V nedeljo 8.6.2008 smo imeli priložnost slišati dr. Franceta Cokana v Cerknici.
Na kratko povzemam sporočila in priporočila zgovornega in izkušenega mladeniča v 77 let starem telesu:
– Naše življenje je tisto kar je najpomembnejše in ne materialne
dobrine, ki nas obdajajo. Za to potrebujemo zdravo telo in um. Da to
ohranjamo si je potrebno prizadevati vsak dan.
– Izogibajmo se soli in maščobam.
Sol je eden glavnih vzrokov za povišan krvni tlak in posledice, ki temu sledijo.
Maščobe so drugi tihi morilec. “Nikdar v praksi ali v življenju nisem poznal
debeluhov, ki ne bi jedli maščob.”
– Okus je stvar navade. Neslana in nemastna hrana je okusna sama po sebi, le da mnogi tega ne vedo. “Če si lačen je vse dobro, če nisi, ne jej.”
– Izbirajmo čim manj predelana živila, npr. namesto olj posezimo po
oreščkih, pri vsem tem pa ne pozabimo na zmernost in raznovrstnost.
– “Ne bojim se umreti, a bojim se ostati na pol živ v plenicah in vozičku.”
Staranje ne more biti izgovor za zanemarjanje. Nekaj minut dnevnega
napora, ko si za maksimalen dobrobit izbiramo doživljenjski,
premosmerni, vztrajnostni šport in optimalno prehrano pomeni ogromno za
kakovost našega življenja.
– Trening triatlona združuje tri raznovrstne a premosmerne športe,
plavanje, kolo in tek. Dovolj za zelo raznovrstno in zabavno vadbo.
Pustimo žoganje in druge kostolomne športe, da si ohranimo kolena, ki
nas morajo nositi celo življenje.
Gospod Cokan je povedal še mnogo, saj mu kot specializantu interne
medicine in odličnemu športniku ne manjka izkušenj in znanja. Hkrati ne
pozablja na pomen učenja in k temu spdobuja druge. Na trenutke izgleda
utrujen a videz vara, saj premore orgomno energije, ki jo z veseljem
deli z vsakim, ki mu je pripravljen prisluhniti. V njegovih mislih so
novi podvigi in zmage na triatlonskih tekmovanjih najvišje zahtevnosti
na svetu, Ironmani.
France Cokan, hvala, srečno in še na mnoge kilometre!
Intervju z njim je ob tem obisku naredil tudi Dnevnik in je objavljen v Dnevnikovem Objektivu.
Ponovno se zahvaljujem PGD Cerknica in g. Jožetu Turšiču za možnost gostovanja v njihovi predavalnici.